Danska, dežela neskončnih ravnin in gostoljubnih obrazov. Tako jo pač moraš doživeti. Ni potrebno biti vešč, da opaziš vse, kar se ti ponuja in je prijetno za oko… Doživljaš jo na vsakem koraku, ob vsakem pogledu in vsakem dotiku.
Potovanje na Dansko je bilo eno lepših potovanj, kar sem jih kot dijakinja skusila skozi srednješolska, pa tudi že osnovnošolska leta. Sedaj, ko se podajam na študentska pota, pa je bila to odlična iztočnica za sklepanje novih prijateljstev in spoznavanje novih obrazov, značajev in destinacij. Na Danskem sta nas prijetno sprejeli obe šoli, na katerih smo pripravljali t.i. Slovenska večera, kar nam je verjetno dalo še večji elan za nadaljnje delo. Dobrodušnost vsakega Danca posebej človeka prevzame in preusmeri na tisto nekaj pozitivnega, za kar se je pač vredno truditi. Bili smo odlična skupina, ni nam bilo težko zapeljati se na najvišji danski vrh, pešačiti po Kopenhagnu, uživati lepot pokrajine in ogledovati si danskih gradov – teh mogočnih stavb, ki so dajale vtis, kot da so sklenile nekakšen kompromis z naravo in se zlile z njo. Niti nam ni bilo težko bedeti dlje v noč. Takrat smo se resnično doživljali. Bili smo kot gobe po dežju, rasli smo zaradi navala vseh novih informacij, doživetij in izkustev. Bili smo pripravljeni na nova doživetja, zato smo jih izkusili. Tako smo vzbudili otroka v sebi v pravljično lepem in barvno razposajenem Legolandu in pustili del svojega jaz-a v adrenalinsko atraktivnem Tivoliju. Posedanje v kopenhagenskih kavarnah pa je nekako postalo kompromis deževnega vremena in utrujenih, a zadovoljnih obrazov. Sicer pa nam je Dansko v pravi luči predstavilo sončno vreme, ki nas je spremljalo vse do predzadnjega dne.
Še enkrat bi se rada zahvalila Srednji šoli Veno Pilon Ajdovščina, da sem lahko bila deležna vsega najlepšega!

Lep pozdrav in uspešno leto,

Beti