Projekt Danska od blizu je vseslovenska srednješolska ekskurzija, ki jo po mnenju slovenskih srednjih šol za to najbolj zaslužnim srednješolcem že vrsto let ponuja Društvo slovensko-danskega prijateljstva. Letos se je potovanja udeležilo več kot 40 dijakinj in dijakov, ki pa niso le zastopali vsak svoje šole, temveč na Danskem skupaj predstavljali tudi barve naše države Slovenije. Organizacijo ekskurzije je znova prevzel predsednik društva g. France Benedik, na poti po Danski pa so se mu pridružili še njegovi sodelavci: Nataša Benedik, Ana Černe in Mitja Gregorič ter Polona Avsenak, Tomaž Kuralt in Nejc Grm. Vsi ti so, na čelu z voznikoma Robijem in Stojanom iz Avtobusnega prevoza Pečelin, poskrbeli, da je načrtovani program potekal nemoteno, z veliko zabave in lepih doživetij, a vseeno povsem korektno ter predvsem – varno.

Prvo na spisku danskih znamenitosti, ki smo si jih ogledali, je bil otok Römö. Njegova obala ob Severnem morju je znana po množicah turistov, ki preko celega leta že tradicionalno prihajajo sem spuščat leteče zmaje. Tako je bilo tudi ob našem prihodu! Odpeljali smo se tudi v najstarejše vikinško mesto, Ribe, ki je leta 2010 praznovalo 1300-letnico obstoja. Veliko časa za zabavo in druženje smo imeli v zabaviščnem parku Legoland, ustavili pa smo se tudi v najmlajšem danskem mestu Esbjerg, kjer smo občudovali kamnite skulpture štirih velikanskih belih mož. V Aarhusu, drugem največjem danskem mestu, smo si ogledali »Staro mesto« oz. Den Gamble By – muzej na prostem, kjer je na ogled zbrana stara bivalna arhitektura Danske. »Povzpeli« smo se tudi na Ejer Bavnehöj, ki bi ga mi, Slovenci, komajda lahko poimenovali griček, a slednji tam s svojimi 175m uživa kar naziv »gora Danske«. Ogledali smo si še rojstno hišo pravljičarja Hansa Christiana Andersena v Odenseeju, vikinški muzej in katedralo s kriptami danskih kraljev in kraljic v Roskidu ter obiskali mesto Hilleröd. Tam se nahajata dva dvorca: Frederiksborg z znamenitim parkom in Fredensborg, poletna kraljeva rezidenca. Tretja postaja sklopa ogledov gradov pa je bila v Helsingöru, kjer smo zakoračili po posestvu najslavnejšega literarnega kraljeviča –William Shakespeare je za dogajalni kraj svoje tragedije Hamlet izbral prav tukajšnji grad Kronborg.

Potovanje na Dansko pa je poleg ogledov danskih znamenitosti v prvi vrsti vključevalo tudi tri slovenske predstavitvene večere. Prvi in drugi večer sta bila namenjena lepotam in posebnostim Slovenije, ki smo jih po pokrajinah v skupine združeni srednješolci opisali v predstavitvah svojih regij. Zaključni, tj. tretji večer pa je bil posvečen recitacijam del velikega slovenskega pesnika Toneta Pavčka.
Prvi nastop nas je čakal na Morsö Gymnasium v mestecu Nykobing, kjer smo se spoznali z našimi gostitelji. Tem gimnazijcem, ki so se ponudili, da v svoje domove za eno noč sprejmejo slovenske dijake, njihovim družinam in ostali zbrani publiki smo zvečer v kulturni dvorani šole tudi premierno prikazali naš predstavitveni program. Letos se je zbralo še več obiskovalcev kot prejšnje leto, kar nas je vzpodbudilo, da s svojim nastopom ne le upravičimo nedvomen uspeh lanske generacije, temveč ga celo nadgradimo! Večer je potekal v angleškem jeziku – vanj smo vstopili s ponarodelo Avsenikovo melodijo Slovenija, od kod lepote tvoje ter obema himnama – dansko in slovensko. Sledila sta nagovora predstavnikov – ravnatelja gimnazije Morsö Kurta Sonne Thomsena in predsednika našega društva Franceta Benedika. Vsako predstavitev regije smo pričeli z ljudsko pesmijo s tistega dela Slovenije, zapeli pa smo jih ob spremljavi harmonike, citer in/ali flavte.  Enkrat smo ponazorili celo tradicionalni ljudski ples – rašpljo. Program sta popestrila še dva solo glasbena vložka: Nejc Grm je nastopil s klavirsko harmoniko, Monika Rožej pa s citrami. S svojim prepričljivim nastopom sta dokazala, da nista zaman letošnja prejemnika najvišjega mednarodnega priznanja! Večer se je končal ob bogato obloženih mizah, kjer smo si lahko vsi postregli s tradicionalnimi slovenskimi jedmi in vini, ki smo jih dijaki prinesli s seboj iz Slovenije.
Naš drugi predstavitveni večer pa je potekal na Helsingör International Höjskule. Tudi tukajšnji, starejši in iz vseh koncev sveta zbrani študenti so bili navdušeni nad programom, še bolj pa nad pogostitvijo in zabavo, ki sta že tradicionalno sledili našemu nastopu. Tako kot na Morsö Gymnasium smo Slovenci tudi tu vse zbrane naučili plesati slavno rašpljo in račke, dobro vzdušje pa je ustvarjala inovativna mešanica vseh prisotnih kultur, ki jim je bil skupen »vlakec« in zloglasni vrisk: IA-IA-IA-OOOO!
Poseben gost večera je bil slovenski veleposlanik na Danskem, gospod dr. Bogdan Benko.

Končna postaja ekskuzije je bilo glavno mesto Danske, Kopenhagen. Prva točka ogledov je bil znameniti kip morske deklice, naslednja pa grad Rosenborg, kjer so zbrane najpomembnejše umetnine in pohištvo iz danske kraljeve zgodovine. Vstopili smo tudi v kraljevo zakladnico, ki na ogled nudi zbirko najdragocenejšega kraljevega nakita in kron, ko so jih ali jih še danes uporabljajo danske kronane glave.
Na svojem veleposlaništvu v Kopenhagnu nas je sprejel tudi naš, slovenski veleposlanik na Danskem, gospod Bogdan Benko. Z njegovo soprogo sta posebej za nas pripravila bogato obloženo mizo dobrot in pijače, ves čas obiska pa je bil g. Benko tudi na voljo za vsa naša vprašanja in zanimanja.
Od veleposlaništva nas je Kopenhagen v soncu popeljal še mimo znamenitih mestnih kanalov in vsem poznanih Nyhavna, obmorskega predela s strnjenimi hišami raznobarvnih fasad, kraljeve palače Amalienborg in kopenhagenske opere. Vstopili smo tudi v danski parlament, kjer smo imeli prost vstop v vse najpomembnejše prostore, vključno z glavno dvorano in konferenčnimi sobanami. Nazadnje smo preizkusili še kopenhagenski metro in se odpeljali do KEA-ja, Visoke šole za dizajn in tehnologijo, kjer je potekal naš zadnji predstavitveni večer. Slednji je pripadel mladim slovenskim recitatorjem, ki so pod vodstvom ga. Nataše Benedik posebej povabljene goste popeljali v čudoviti svet besed in misli, žal, že preminulega slovenskega ustvarjalca Toneta Pavčka. Starostni razpon obiskovalcev je segal od otroških pa vse do častitljivih in spoštovanja vrednih let – nekateri so znali govoriti slovensko dobro, nekateri sploh ne, a za vse na Danskem živeče ljudi s slovenskimi koreninami je takšno ohranjanje slovenske kulture v obliki kulturnih večerov neprecenljivega pomena – še posebej, če ga povezujejo mladi ljudje.

Noben izmed nas, dijakov, ob prihodu niti za treutek ni pomislil, da se lahko popolni neznanci v zgolj 8 dneh tako zelo povežejo. To je uspelo nam – le še vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo posamezne iskrice prijateljstva prepletle v en sam velik plamen. Slednji se je v toku zgodovine dokazal že kot marsikaj: simbol varnosti, zavetja, topline, družine, miru, upanja, rešitve, druženja … in prav vse te lastnosti opisujejo in odlikujejo naše poznanstvo. Naj se plamen tokrat še enkrat zapiše v zgodovino,  tokrat kot simbol naše »danske družine« – skupine srednješolcev v projektu Danska od blizu 2012.